Iz narave za srce in ožilje

13. 4. 2016

Avtor:  Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Vodja službe za raziskave in razvoj, JZZ Mariborske lekarne Maribor.

 

Kako si lahko pomagamo s pripravki naravnega izvora, ko smo še zdravi in krepki, in kako, ko se bolezen že napoveduje? V solato si le narežimo obilo česna, nič zato, če nam bo kdo očital neprijeten zadah. V šali lahko omenimo, da so ponekod česen cenili kot učinkovito krepilo, tudi za žile v (za moške) značilnem delu telesa … Ne pozabimo tudi na večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za normalno delovanje našega organizma in po novejših dognanjih ugodno vplivajo na zdravje z več plati. Ob blagih težavah s pešanjem srca pa se spomnimo na glog. Z redno uporabo gloga bomo izboljšali prekrvljenost in oskrbo srca s kisikom.

 

Česen in preprečevanje ateroskleroze

Česen (Allium sativum) je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki jo ljudje že od vekomaj uporabljajo v zdravilne namene. Zapise o česnu so našli na sumerskih glinenih ploščicah (okrog 2500 pr. Kr.) in na znamenitem egipčanskem eberskem zvitku, priporočal pa ga je tudi oče medicine, Hipokrat. V Evropi smo česen kot zdravilno rastlino odkrili v srednjem veku, ko so ga med drugim uporabljali zoper kugo. Čeprav česen krepi imunski sistem in preprečuje okužbe z bakterijami, glivicami, virusi in črevesnimi paraziti (se še spomnite babičinih receptov proti glistam?), je danes priljubljen predvsem zaradi ugodnega vpliva na srce in ožilje –pomaga uravnavati (zniževati) krvni tlak in raven maščob ter zmanjšuje nevarnost nastajanja krvnih strdkov (lahko bi rekli, da česen blago “redči” kri).

Zdravilne lastnosti v česnu imajo žveplove spojine (alicin, vinilditiini, ajoeni), ki mu dajejo značilen vonj. Česen najpogosteje uporabljamo v obliki svežih strokov, ki jih jedem dodajamo kot značilno začimbo. Večino česnovih čebulic danes predelajo v prašek ali jih zdrobljene macerirajo v rastlinskem olju in macerat polnijo v ustrezne farmacevtske oblike, najpogosteje v mehke kapsule. Dobro je, če so kapsule odporne na želodčno kislino (“gastrorezistentne”) – česnovo vsebino namreč potem z dišečimi spojinami vred sprostijo šele v tankem črevesju in zato povzročajo bistveno manj neprijetnih sopojavov, ki ljudi pogosto motijo pri uživanju svežega česna.

 

Učinkovitost česna potrjujejo tudi klinične raziskave

V povzetku nadzorovanih kliničnih raziskav v zadnjih 30 letih (t. i. metaanaliza) so ugotovili, da redno uživanje česna nekoliko zmanjša raven holesterola v krvi že po enem, še močneje pa po treh mesecih. V nekaterih raziskavah so ugotovili ugoden vpliv na krvni tlak – blago znižanje previsokega krvnega tlaka. Vse kaže, da redno uživanje česna lahko zmanjša nevarnost za nastanek tumorjev. Učinkovine v česnu namreč delujejo antioksidativno, lovijo proste radikale in tako preprečujejo poškodbe celic. Priporočila za uživanje česna so odvisna od namena in od pripravka. Za preprečevanje ateroskleroze naj bi na dan zaužili eno glavico česna oziroma 0,5 do 1 g česnovega praška (ali 1600 mg česnovega macerata). Med neželenimi učinki, ki jih je bilo v raziskavah opaženih le malo, omenimo prebavne motnje in blag vpliv na strjevanje krvi. Česna ne smemo uživati teden dni pred ali po operativnem posegu. Potrebna je pazljivost ob hkratnem uživanju zdravil proti strjevanju krvi.

 

Maščobe omega-3 za zdravje

Med snovi, ki so nujno potrebne za normalno delovanje našega organizma (s pogosto uporabljano tujko jih imenujemo ‘esencialne’), spadajo tudi večkrat nenasičene maščobne kisline. Gre za dolgoverižne maščobne kisline z dvema ali več dvojnimi vezmi. V skupini omega-6 največkrat omenjamo arahidonsko in gamalinolensko kislino, v skupini omega-3 pa alfalinolensko (ALA), eikozapentaenojsko (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA). Predvsem glede ugodnega delovanja večkrat nenasičenih maščobnih kislin iz skupine omega-3 je bilo v zadnjih letih opravljenih veliko znanstvenih raziskav. Pomembno delujejo zoper bolezni srca in ožilja, in sicer zmanjšujejo nastajanje krvnih strdkov, uravnavajo krvni tlak in raven maščob v krvi (posebno učinkovito znižujejo previsoko raven trigliceridov). Za ugodne učinke zadoščata dva ribja obroka na teden oziroma uživanje ribjega olja v kapsulah (vsaj 300 mg čistih maščob omega-3 na dan). Poleg preprečevanja bolezni srca in ožilja te “dobre” maščobe zavirajo vnetja (revmatoidni artritis, Crohnova bolezen, astma), v času nosečnosti sodelujejo pri razvoju možganov zarodka (predvsem v zadnjem trimesečju), vplivale pa naj bi celo na razpoloženje (blažijo potrtost).

 

Maščobne kisline omega-3 se nahajajo v tkivih morskih rib, iz katerih pridobijo največ ribjega olja, ki je na voljo v različnih farmacevtskih pripravkih (zaradi onesnaženosti morij je pomembno, da izberemo preverjeno čisto ribje olje!). Rastlinski viri teh maščob so skopi – še največ jih je v lanenih semenih in orehih.

 

Glog krepi delovanje srca

Glog (Crataegus monogyna in Crataegus laevigata) spada med zdravilne rastline, ki ne smejo manjkati v nobeni sodobni ali tradicionalni čajni mešanici za krepitev delovanja srca. Poznale in uporabljale so ga naše prababice in uporabljali ga bodo naši vnuki, čeprav morda v drugačnih pripravkih. Poleg čajnih mešanic danes uporabljamo standardizirane izvlečke gloga v tabletah ali kapsulah. V izvlečkih gloga so številne učinkovine, med katerimi so najpomembnejši flavonoidi in oligomerni procianidini. Te snovi izboljšujejo preskrbo srčne mišice s kisikom in preprečujejo poškodbe celic zaradi prostih radikalov, izboljšajo pretok krvi in izboljšajo krčljivost srčne mišice (srce lažje potisne kri v žile). Po evropski monografiji izvlečke listov in cvetov gloga lahko svetujemo pri blagem pešanju delovanja srca. Navadno težave s srcem zaznamo pri naporu (npr. ko gremo po stopnicah in se hitreje utrudimo ali zadihamo). Zdravilno delovanje so potrdili tudi s kliničnimi raziskavami. Uporaba gloga pri začetnih stopnjah srčnega pešanja ima številne prednosti: učinkovine v glogu zvečajo toleranco srčne mišice na pomanjkanje kisika, pri napačnem odmerjanju ni neželenih učinkov (zelo varna uporaba), uporabljamo ga lahko tudi pri motenem delovanju ledvic in ne povzroča motenj v srčnem ritmu. Res pa je, da je treba pripravke gloga uživati dolgotrajno – vsaj štiri do šest tednov, da dosežemo ustrezen učinek. Pomemben je tudi odmerek izvlečka, ki naj znaša od 600 do 900 mg na dan. Tak odmerek zagotavljajo le redki proizvajalci, zato se o pravilni in ustrezni uporabi posvetujmo s farmacevtom.

Za krepko in zdravo srce in ožilje je dobro slediti znanim napotkom – uravnotežena in pravilno sestavljena prehrana in telesna dejavnost, ne pozabimo pa, da nam tudi narava ponuja učinkovito pomoč – s česnom, glogom in nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3.

 

Česen

  • učinkujejo žveplove spojine (značilen vonj),

  • ugodno deluje na zdravje srca in ožilja (rahlo znižuje raven skupnega in “slabega” (LDL) holesterola; zmanjšuje nevarnost nastajanja krvnih strdkov; blago znižuje previsok krvni tlak),

  • zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih malignih bolezni (rak želodca, rak debelega črevesja),

  • krepi splošno odpornost organizma,

  • zavira okužbe z bakterijami, virusi (Herpes), glivicami (Candida) in paraziti (gliste),

  • za zdravilne učinke zadošča en strok svežega česna na dan (5 g) oz. ustrezen odmerek česnovih pripravkov (0,5 do 1 g uprašenega česna, 1,6 g česnovega macerata); najbolje redno in dolgotrajno.

 

Glog

  • listi in cvetovi krepijo delovanje srca,

  • standardizirani pripravki ugodno delujejo pri blagem srčnem pešanju,

  • deluje prek izboljšanja prekrvitve srca, zaviranja poškodb celic s prostimi radikali (antioksidativni učinek) in krepitve črpalne zmogljivosti srca (izboljšanje krčljivosti srčne mišice),

  • priporočen dnevni odmerek znaša 600–900 mg izvlečka,

  • v Sloveniji morajo biti pripravki z glogom registrirani kot zdravilo.

 

Maščobne kisline omega-3

  • so esencialne, večkrat nenasičene maščobne kisline,

  • znanstvene raziskave kažejo na pomembno varovanje zdravja srca in ožilja (znižanje ravni holesterola in trigliceridov v krvi, manjša nevarnost za nastajanje krvnih strdkov, rahlo znižanje previsokega krvnega tlaka) – vsaj 300 mg nenasičenih maščobnih kislin omega-3 na dan,

  • spodbujajo nastajanje protivnetnih prostagladninov – pomoč pri kroničnih vnetjih (revmatske bolezni, astma, luskavica, Crohnova bolezen) – vsaj 2 g nenasičenih maščobnih kislin omega-3 na dan,

  • pomembne so za razvoj možganov plodu med nosečnostjo,

  • vplivajo na razpoloženje (antidepresivni učinek),

  • za ohranjanje zdravja svetujejo vsaj en obrok morske ribe na teden, pri že izraženih boleznih pa so potrebni višji odmerki – vsaj  850 mg na dan pri boleznih srca in ožilja oz. vsaj 2 g na dan pri kroničnih vnetnih boleznih.

 



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice