Vemo dovolj o koristih vitamina D?

12. 9. 2016

Vitamin D je eno tistih mikrohranil, ki mu medicinska stroka v zadnjih letih odmerja posebno veliko pozornosti. Poleg njegove najbolj znane vloge pri ohranjanju zdravja kosti, zob in vezivnih tkiv se namreč številni strokovnjaki vse bolj zavedajo tudi njegovega pomembnega vpliva na prirojeni in pridobljeni imunski odziv, mišično maso in moč, krvni tlak, zdravje srca in ožilja ter zaščito pred razvojem sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Hitro naraščajoč trend pomanjkanja tega hormonsko aktivnega vitamina predstavlja pandemični zdravstveni izziv, ki se dotika vseh starostnih skupin: otrok, mladostnikov, odraslih in starostnikov. Raziskave kažejo, da ima normalno koncentracijo vitamina D le 20-25% prebivalstva, pri kar 25-35% ljudi pa so zaznali izrazito pomanjkanje.

Telo ustvarja aktivni vitamin D glede na potrebe

Vitamin D (kalciferol ) je skupina sekosteroidov, katerih predstavnika sta ergokalciferol D2 in holekalciferol D3. Vse oblike vitamina D so biološko neaktivne, dokler se ne hidroksilirajo v jetrih, (nastane aktivni 25-hidroksivitamin D) in ledvicah (nastane aktivna oblika 1,25-hidroksivitamin D). Receptorje za aktivno obliko vitamina D najdemo v številnih tkivih ‒ kosteh, posteljici, dojkah in imunskem sistemu, pa tudi v žilni steni, pljučih in debelem črevesju ter v prostati, obščitnicah in trebušni slinavki. Marsikatero od teh tkiv vsebuje encim za pretvorbo 25-hidroksivitamina D v 1,25-hidroksivitamin D, ki je bistven za celično proliferacijo, diferenciacijo, inhibicijo angiogeneze, apoptozo in imunomodulacijo. Na aktivacijo vitamina vplivajo številni dejavniki: parathormon, fibroblastni rastni dejavnik, kalcij, starost in bolezni ledvic.

Kot najprimernejši kazalnik statusa vitamina D v telesu velja serumska raven 25-hidroksivitamina D, ki je stabilen serumski metabolit vitamina D z razpolovno dobo treh tednov. Normalna serumska koncentracija 25-hidroksivitamina D je 75 do 150 nmol/l.

Dolgoročen vpliv statusa vitamina D v nosečnosti

Pomanjkanje vitamina D v nosečnosti je povezano z večjim tveganjem za slabšo rast ploda, moteno mineralizacijo kosti ploda in novorojenčka, nastanek nosečniške sladkorne bolezni, bakterijske vaginoze in preeklampsije, nekatere raziskave pa navajajo tudi večje število carskih rezov. Avtorji opozarjajo, da je status vitamina D v nosečnosti pomemben ne le za zdravje ploda in novorojenčka, ampak sega njegov vpliv tudi dlje, v otroško dobo in odraslost. V Sloveniji so v raziskovalnem projektu Moje mleko leta 2012 kar pri 54 odstotkih nosečnic izmerili raven vitamina D pod zaželeno (75 nmol/l).

Namesto v službo na sonce?

Znatne količine vitamina D3 vsebujejo le mastne ribe, kot so losos, sardine ali skuše, ribje olje in rumenjak. V rastlinah, ki tvorijo po biološki (ne)aktivnosti primerljivo obliko D2 (ergokalciferol), ga skoraj ne najdemo. Glavni vir tega v maščobah topnega vitamina je sinteza v koži, kjer nastaja D3 (holekaciferol), žal pa tvorbo poleg starosti omejujejo številni dejavniki, kot so nadmorska višina, trajanje sončenja, barva in količina kože, izpostavljena UVB-žarkom ter uporaba zaščitnih faktorjev.

Čeprav bi v naših zemljepisnih pogojih zadostovalo, da od marca do oktobra trikrat na teden med 10. in 16. uro za pet do deset minut brez zaščitnega faktorja izpostavimo soncu roke in obraz, večina med nami tega ne udejanja. Težko premostljiv izziv ostaja tudi vnos vitamina D v zimskih mesecih, zato endokrinologi svetujejo, da ga dodajamo.

Skupine, ki najbolj potrebujejo dodatke z vitaminom D

Že vrsto let svetujemo vitamin D pri zdravljenju osteoporoze. Dobro pa je ozavestiti tudi pomen koristi vitamina D za starostnike, nosečnice in doječe matere ter ljudi z večjim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in Crohnova bolezen. Na voljo so številne raziskave, ki kažejo na zaščitno vlogo vitamina D tudi pred razvojem rakavih obolenj. Zanimiva je dvojno slepa randomizirana raziskava, v kateri so v štirih letih ob dodajanju 1100 IE vitamina D na dan kar za 77 % zmanjšali pojavnost raka dojke in debelega črevesa.

Je dodajanje vitamina D varno?

Za zapolnitev zalog smernice za zdravljenje osteoporoze priporočajo enomesečno jemanje 2000 IE (50 mcg) neaktivne oblike vitamina dnevno, nadaljevalni dnevni priporočeni odmerek pa je 800 do 1000 IE (20‒25 mcg) oziroma 5600 do 7000 IE tedensko. Pri indeksu telesne mase nad 30 kg/m2, terapiji z antiepileptiki, glukokortikoidi ali zdravili proti HIV, so potrebni dva- do trikrat večji dnevni vzdrževalni odmerki.

Dodajanje neaktivne oblike vitamina D je varno, saj je terapevtsko okno zelo široko. Kot zgornjo varno mejo dnevnega vnosa za odrasle je EFSA leta 2012 določila štirikratnik v smernicah priporočenega odmerka: 4000 IE (100 mcg). Zgolj za primerjavo: pri 10- do 15-minutnem poletnem sončenju sredi dneva naša koža ustvari do 20.000 IE vitamina D.

Novi naravni vitamin D iz lanolina ‒ D3 Solar Vit pro immun

Novost na slovenskem trgu je prehransko dopolnilo blagovne znamke Fidimed D3 Solar Vit pro immun. Majhna, uporabniku prijazna tabletka v priročnem dvomesečnem pakiranju vsebuje polni priporočeni dnevni odmerek 1000 IE (25 mcg) vitamina D3.

Tabletke so prijetnega okusa, zlahka jih pogoltnejo, poližejo ali zgrizejo tudi tisti med nami, ki imajo težave s požiranjem večjih kapsul in tablet ali jim je nesprejemljiv trpek okus kapljic. D3 Solar Vit pro immun vsebuje naravni vitamin D3 iz lanolina iz ovčje volne. Primeren je tudi za zahtevnejše uporabnike in osebe z glutensko in laktozno intoleranco ali dieto brez kvasa, saj ne vsebuje glutena, laktoze, želatine, kvasa ali konzervansov.



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice