Psihična napetost in nespečnost

6. 5. 2014

Avtor: asist. mag. Nena Kopčaver Guček, dr. med. spec. spl. med.

Psihična napetost (anksiozna motnja)

Anksioznost je običajno, strahu podobno čustveno stanje in sodi med najpogostejše duševne motnje, večkrat pa jo srečamo pri ženskah kot pri moških.
Opredelimo jo kot neprijeten občutek oziroma čustveno stanje, ki v nasprotju s strahom, pri katerem vzrok običajno poznamo, nima oprijemljivega vzroka ali se mu ni mogoče izogniti ali ga nadzirati. Pogosto se pojavi ob drugih duševnih boleznih, denimo depresiji. Razlika med običajno in bolezensko psihično napetostjo ni vedno jasna, pomembno merilo ločevanja za to je sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju.

 

Kako jo prepoznati?

Znaki psihične napetosti so zaskrbljenost, strahovi, težave s koncentracijo, vznemirjenost, težave z uspavanjem, močno bitje srca, tresavica (tremor), vrtoglavica, potenje, slabost, pogosto odvajanje vode, slabost v želodcu, občutek dušenja, tresoč glas, zardevanje, dolgotrajen pritisk oziroma občutek pritiska v glavi in hrbtu, glavobol, občutek kepe v grlu, nenehna utrujenost …

 

Receptna zdravila

Zdravljenje temelji na prepoznavanju simptomov in pravilni diagnozi, pri čemer je bolnikovo zaupanje, zavzetost, sodelovanje in partnerstvo pri zdravljenju izrednega pomena.
Za zdravljenje s sinteznimi zdravili (pomirjevali), ki jih predpišemo na recept, se odločamo pri izraziti psihični napetosti.
Pomirjevala, strokovno jih imenujemo benzodiazepini, so namenjena kratkotrajnemu zdravljenju. Izjeme so psihoze, pri katerih psihiatri predpišejo pomirjevala za daljši čas, največkrat skupaj z drugimi zdravili. Raziskovalci ugotavljajo, da že po 30-dnevnem jemanju sinteznih pomirjeval lahko nastopi odvisnost, poleg tega so neželeni učinki še zmanjšana sposobnost za vožnjo (daljši reakcijski čas), druge motnje zaznavanja in psihomotornih funkcij ter odtegnitveni simptomi. Benzodioazepini pogosto vplivajo na delovanje drugih zdravil, zelo nevarno je lahko tudi kombiniranje pomirjeval z alkoholom. Zdravniki še premalokrat opozarjamo na to nevarno součinkovanje in neželene učinke.
 
 

Nespečnost

Nespečnost je simptom, ki lahko spremlja duševne in telesne bolezni, redkeje pa nastopa kot samostojna motnja spanja.
Za nespečnost sta značilna motnja uspavanja in/ali prezgodnje prebujanje in občutek neosvežujočega spanca, ki ga spremlja slabo počutje ter neučinkovitost čez dan. S kronično nespečnostjo, pri kateri težave trajajo več kot mesec dni, se srečuje vsak deseti odrasli, med starejšimi pa je nespečnost še pogostejša, pesti skoraj četrtino populacije, pri so čemer težave pogostejše pri ženskah.
Pri iskanju vzrokov za nespečnost moramo razmišljati široko in se z bolnikom temeljito, zaupno in odkrito pogovoriti.

 

Obrazi nespečnosti

Nespečnost se lahko kaže v podaljšanem uspavanju, v pogostem prebujanju, skrajšanem času spanja, torej prezgodnjem jutranjem prebujanju, ali v slabši kakovosti spanja. Vse našteto stopnjuje psihično napetost, zmanjšuje zmožnost za delo in koncentracijo ter povzroča hudo utrujenost v dnevnem času. Psihična napetost je že sama posledica stresa, nespečnost pa jo še stopnjuje. Zaradi utrujenosti in razdražljivosti se pojavljajo trenja v medčloveških odnosih v zasebnem in poslovnem življenju, pogostejše so napake pri delu, konflikti itd.
 

Duševni in telesni vzroki nespečnosti

Poleg stresa lahko nespečnost povzročajo tudi poživila ali zdravila, predpisana v neprimernem odmerku ali v neustrezni kombinaciji ter vzeta ob napačnem dnevnem času. V to skupino sodijo denimo kofein, nekateri antidepresivi, nekateri antibiotiki, zdravila, ki pospešujejo odvajanje vode (diuretiki), in nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Motnje spanja povzročajo tudi nekatere bolezni in stanja, kot so hormonske spremembe v menstrualnem ciklusu ali v času klimakterija, čezmerno delovanje ščitnice, bolečina, sindrom nemirnih nog, strah, stres, psihična napetost, žalovanje, depresija, možganske poškodbe, čezmerna telesna dejavnost, nočno uriniranje zaradi povečane prostate, čezmerna aktivnost sečnega mehurja ali kronične okužbe sečil pa slabokrvnost, okužbe s paraziti itd.
 
Vzrok nespečnosti je lahko tudi slaba higiena spanja: preveč osvetljena ali hrupna spalnica, uživanje hrane in pijače tik pred spanjem ali neprimerna temperatura prostora.
 
Najnevarnejši možni vzrok motenj spanja je tako imenovana spalna apneja (zastoj dihanja med spanjem), ki je pogosto povezana z boleznimi srca.
 

Nespečnost pomembno zmanjšuje kakovost življenja

Slabo prespana ali neprespana noč se vidno zariše na našem obrazu. To je morda prva in najbolj vidna posledica nespečnosti.
Številne raziskave so pokazale, da nespečnost lahko negativno vpliva na številna področja bolnikovega življenja, ne samo na telesno zdravje, temveč tudi na odnose s soljudmi, na vzdušje v družini in na uspešnost na delovnem mestu. Pomanjkanje spanja je povezano s duševnimi motnjami, kot so razdražljivost, depresija, psihična napetost, manjša pa je tudi odpornost proti okužbam in zvečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Raziskovalci ugledne klinike Mayo v ZDA so med posledice nespečnosti prišteli tudi čezmerno težozvišan krvni tlak, povečano tveganje za sladkorno bolezen, zmanjšano koncentracijo in daljši reakcijski čas.
 

Ugotavljanje nespečnosti

Tradicionalno so nespečnost diagnosticirali na osnovi količine spanja, torej kako dolgo je bilo uspavanje in koliko ur je trajal spanec. Novo razumevanje kot kriterij zdravega spanja ne upošteva več števila ur spanja, saj so potrebe po spancu zelo individualne. V ospredje postavlja kakovost spanja, ki omogoča jutranjo budnost in izboljšuje dnevno zmogljivost.
 
Nespečnost se lahko kaže v podaljšanem uspavanju, v pogostem prebujanju, skrajšanem času spanja ali v slabši kakovosti spanja. Vse našteto stopnjuje psihično napetost, zmanjšuje zmožnost za delo in koncentracijo ter povzroča hudo utrujenost čez dan.
 
V primerih, ko nam motnje spanja ne uspe natančneje opredeliti v ambulanti družinske medicine, se odločimo za polisomnografijo. To je posebna diagnostična metoda za ugotavljanje motenj spanja, ki se izvaja se v specializiranem laboratoriju za EEG. Poleg možganske aktivnosti pri tej diagnostiki spremljamo tudi druge kazalnike, kot so gibi očesnih zrkel, delovanje srca, premiki udov, zasičenost krvi s kisikom in spremembe položaja telesa. V Sloveniji imamo dva laboratorija za motnje spanja: na Nevrofiziološkem institutu Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in na Golniku. 
 

Sintezna pomirjevala

Bolnikom z motnjami uspavanja navadno predpišemo receptno kratko delujoče pomirjevalo, če je le mogoče, samo za kratek čas. Tudi pri tem je treba bolnika opozoriti na možen razvoj odvisnosti in neželene učinke, kot so jutranja utrujenost, razdražljivost, nočne more, zmanjšana odzivnost, vrtoglavice. Škodljiva ali celo nevarna je lahko kombinacija sinteznih uspaval z alkoholom.
   
 

Baldrijan – starodavno zdravilo za pomirjanje in dober spanec

Za blažje psihične težave so naravna pomirjevala pogosto pravilna prva izbira. Na voljo so v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta.
 
V primerjavi s sinteznimi pomirjevali naravni izvlečki ne vplivajo na kakovost spanja, ne povzročajo odvisnosti, pri priporočenem odmerku ne povzročajo odtegnitvenih simptomov in prav tako ne zmanjšujejo koncentracije, psihičnih zmogljivosti niti sposobnosti za vožnjo.
 
V Sloveniji sta spoštovani poprova meta in melisa, med zeliščnimi pomirjevali pa v Evropi najpogosteje priporočamo baldrijan. Ime izvira iz latinskega imena za rastlino Valeriana officinalis (valens latinsko pomeni zdrav, močan). Uporabljali so ga že v času antične grške in kitajske kulture, opisan je že v Galenovih, Hipokratovih in zgodnjih kitajskih spisih. Tradicionalno so z baldrijanom zdravili histerijo, migreno, razdražljivost, krče in nespečnost, najznačilnejša ter spoštovana pa sta pomirjevalni in uspavalni učinek.
 
Različne raziskave so potrdile, da baldrijan sprošča in izboljšuje kakovost spanja, zato je zelo uspešen prav pri blaženju obeh najbolj motečih in najpogostejših posledic stresa: nespečnosti in psihični napetosti oziroma razdražljivosti.
Z baldrijanom lahko obenem vplivamo na oboje in tako pomembno izboljšamo kakovost življenja na naraven, varen in preverjen način.
 

Začnimo pri vzroku

Najučinkovitejša pot iz duševnih težav, ki vodijo v nemir in nespečnost, je spoprijemanje z njimi. Prvi korak je prepoznavanje pravega vzroka notranje stiske, drugi korak pa načrt, kako se bomo nevzdržnemu stresu izognili (denimo spremenili okoliščine) ali, če situacije ni mogoče spremeniti (denimo negovanje težkega bolnika v družini), kako ga bomo sproti predelovali, odstranili.
 
Zelo pomembno je ohranjanje telesne pripravljenosti (redno gibanje zmanjšuje težave z nespečnostjo) in skrb za duševno harmonijo.
 
Zeliščna zdravila nam pri vzpostavljanju in vzdrževanju notranjega ravnotežja lahko pomagajo, saj bomo z njihovo pomočjo mirnejši, pri reševanju težkih situacij bomo laže sprejemali odločitve in bomo torej učinkovitejši. Ponoči bomo bolje spali, spočiti pa se laže soočali z novimi izzivi.
 
Strokovnjaki v okviru terapevtskih skupin tudi pri nas učijo tehnik sproščanja, kot stajoga in taj či. Številnim pomaga poslušanje zvočnih posnetkov iz narave, šumenje gozdov ali vode, na voljo so tudi zgoščenke s posnetimi navodili za sproščanje. Tako kot se odzivi na isti stres pri različnih ljudeh močno razlikujejo, so različni tudi načini spoprijemanja s stresom. Najti je treba tistega, ki najbolj ustreza vam, ki pri vas deluje.
 
Naredite kaj zase, še danes!
 

 



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice