Srbeča koža

10. 11. 2014

Kaj je srbeča koža?

Srbeča koža je neprijeten občutek, ki nas sili k praskanju. Srbež med drugim lahko povzročajo živila, zdravila in piki insektov. Gre namreč za obrambni mehanizem, katerega prvotni namen je bil odganjanje insektov s kože. S praskanjem ali drgnjenjem kože neprijeten občutek srbeža začasno zavremo.

Pogosto na koži ni videti nobenih sprememb. Lahko so prisotne sekundarne spremembe, ki so posledica praskanja, ali pa spremembe, povezane z boleznijo, zaradi katere je srbež nastal. Srbež je lahko omejen le na določen del telesa ali pa nas srbi koža celega telesa. Intenzivnost in pogostost srbeža sta zelo različni: od blagega srbeža, ki se pojavlja občasno, do nenehnega neznosnega srbeža, ki moti spanje in običajne dnevne aktivnosti. Običajno je srbež najhujši ponoči, ko je zmanjšana količina drugih čutnih zaznav.

 

Vzroki za srbečo kožo

Srbež spremlja številne kožne bolezni (suho kožo, atopijski dermatitis, koprivnico, kontaktni dermatitis, luskavico, garje, ...) ali pa je pridružen različnim boleznim notranjih organov (boleznim jeter in ledvic, endokrinim boleznim ali malignim boleznim). Lahko se pojavi tudi zaradi psihičnih vzrokov.

Vzrok srbeža brez kožnih sprememb je največkrat suha koža, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je pa pogostejša pri starejših ljudeh. Težave so izrazitejše, kadar smo izpostavljeni okolju z nizko zračno vlago (npr. v ogrevanih prostorih). S pogostim umivanjem, še posebej z vročo vodo, in prekomerno uporabo predvsem tekočih mil odstranjujemo snovi iz zaščitne plasti kože, zato je suha koža tudi težava ljudi, ki se večkrat na dan tuširajo in kopajo.

Suha koža običajno ni pordela ali vneta, lahko pa se drobno lušči. V hujših primerih se po okončinah pojavijo pordele in luščeče spremembe, ki jih imenujemo zimski ekcem.

Med kožne bolezni, ki jih vedno ali zelo pogosto spremlja srbež, sodijo atopijski dermatitis, luskavica, koprivnica, alergijski in iritativni kontaktni dermatitis, preobčutljivostne reakcije na zdravila in UV žarke, lihen, garje, ušivost, glivične in bakterijske okužbe kože in piki žuželk. Pri teh boleznih so na koži vidne spremembe, ki so značilne za določeno kožno bolezen, zato njihovo prepoznavanje ponavadi ni težko.

Pri srbežu, ki nastane zaradi bolezni notranjih organov, na koži ni videti sprememb, ali pa so vidne sekundarne spremembe. Včasih se srbež lahko pojavi tudi nekaj mesecev ali celo let pred znaki sistemske bolezni.

Za bolezni jeter (primarna biliarna ciroza, hepatitis, holestaza v nosečnosti ali zaradi zdravil ter zapora žolčnih izvodil zaradi različnih vzrokov) je sicer značilen srbež dlani in podplatov, vendar večino bolnikov srbi koža celega telesa.

Srbež je pogost spremljevalec kronične ledvične bolezni, čeprav danes predvsem zaradi izboljšane tehnologije hemodialize – povzroča manj težav kot pred leti, kljub temu pa zaradi njega trpi polovica dializnih bolnikov. Pogosto je najbolj izražen na hrbtu.
Med endokrinimi boleznimi (boleznimi žlez z notranjim izločanjem) je srbenje kože pogosto predvsem pri boleznih ščitnice in sladkorni bolezni.

Maligne bolezni so redek vzrok srbeža, kljub temu moramo ob hudem in vztrajnem srbežu pomisliti tudi na to možnost. Srbež je lahko prvi simptom Hodgkinovega limfoma; redkeje spremlja druge limfome, levkemije, multipli mielom in druge maligne bolezni. Neznosen srbež, ki se pojavlja po tuširanju ali kopanju.

Srbež lahko povzročajo tudi stres, anksioznost, depresija in drugi psihogeni vzroki.

Alergije niso vzrok kroničnega srbeža brez kožnih sprememb.

 

Kako si pomagamo?

Vedno zdravimo vzročno bolezen. Kadar srbež spremljajo kožne spremembe, je najbolje obiskati dermatologa, ki bo opredelil kožno bolezen in svetoval ustrezno zdravljenje.

Pri srbežu zaradi suhe kože svetujemo ustrezno nego kože. Kopanje ali tuširanje naj ne traja predolgo. Uporabimo mlačno ali toplo vodo, ne vroče.

Izogibajmo se penečim kopelim in tekočim milom, uporabljajmo trdo milo ali posebno olje za tuširanje. Enkrat tedensko si privoščimo oljno kopel, vendar le v primeru, da koža ni vneta. Kožo po tuširanju nežno obrišemo, drgnjenje z brisačo ni priporočljivo. Takoj po kopanju ali tuširanju kožo namažemo z negovalno kremo, ki je primerna za nego suhe kože. Pri vztrajnem srbežu brez kožnih sprememb je treba obiskati zdravnika, ki bo na podlagi pogovora z bolnikom in pregleda opravil laboratorijske in druge preiskave

 



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice