Starostna okvara rumene pege

2. 12. 2015

Avtor: Prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med.,spec. oftal.

 

Starostna okvara rumene pege

Starostna okvara rumene pege ali t.i. starostna degeneracija makule (SDM) je v razvitem svetu vodilni vzrok za funkcionalno slepoto pri ljudeh po 50. letu. SDM je očesno stanje, ki prizadene droben centralni del očesne mrežnice, ki mu rečemo rumena pega ali makula. Makulo potrebujemo, da vidimo detajle, barve in stvari neposredno pred sabo.

Pravega vzroka za nastanek SDM še ne poznamo. Pojavi se pri ljudeh po 50. letu; s starostjo njena pogostost strmo narašča, po 65. letu jih ima približno 20 % napredovano SDM, po 75. letu že skoraj 40 %. Ljudje z napredovalo SDM postanejo zelo odvisni, saj ne morejo več voziti, ne vidijo brati in težko prepoznavajo ljudi in okolico. Znano je, da so starostniki, ki ne vidijo, veliko pogosteje depresivni in imajo pogosteje preganjalne blodnje in motnje zaznave. Pri takih starostnikih so dvakrat pogostejši tudi padci in druge poškodbe. Kakovost življenja ljudi z napredovalo SDM se močno zmanjša.

 

Vrste starostna degeneracija makule

SDM delimo na začetno in napredovalo. Bolnik z začetno SDM je lahko še brez izrazitejših težav z vidom, pri natančnem pregledu očesnega ozadja pa že opazimo značilne spremembe v rumeni pegi: druze in skupke pigmenta. Z napredovanjem SDM se bolezen razvije v t. i. suho ali vlažno SDM.

Suha SDM je pogostejša oblika bolezni. Pri suhi ali atrofični SDM (degeneratio maculae atrophica) začnejo propadati fotoreceptorji, kar je s časom tako izrazito, da nastanejo otočki atrofije oz. predelov, ki so povsem brez njih. Ko te spremembe zajamelo center makule, bolnik prav v centru opazi temen predel. Napreduje postopno, ponavadi v nekaj letih pride do končnega stanja: prazno temno polje v središču pogleda obeh oči.
Vlažna SDM je redkejša: pojavi se pri 10–15 % bolnikov s SDM. Napreduje hitro, izrazite spremembe v vidu nastanejo v kratkem času. Centralni vid lahko vzame v nekaj tednih do nekaj mesecih. Pri ljudeh, ki imajo vlažno SDM dalj časa, nastane brazgotina v mrežnici. Temu pojavu rečemo, da se je vlažna SDM »posušila«, kar pomeni, da je na mestu žil že brazgotina v mrežnici. To je končno stanje in zanj še ne poznamo zdravljenja.

 

Prve težave bolnikov s SDM

Začetni znaki bolezni niso pri vseh ljudeh enaki. Najpogosteje je prvi znak težava pri gledanju manjših predmetov – težave pri branju kljub očalom za branje, ko je del besedila zabrisan ali izgine (skotom). Ravne črte postanejo v osrednjem delu zavite ali zlomljene (metamorfopsija). Najpogosteje se te težave začnejo na enem očesu, ne na obeh hkrati. Lahko pa se zgodi, da bolnik spremembe opazi šele, ko se začnejo še na drugem očesu in je prvo oko že izraziteje prizadeto.

 

Prepoznavanje SDM

Dokončno diagnozo postavi oftalmolog po natančnem pregledu, ko izključi druge vzroke za očesne težave. Z biomikroskopom tudi natančno pregleda mrežnico. Pogosto so za natančno opredelitev stanja v rumeni pegi potrebne tudi dodatne preiskave, kot so slikanje makule z optično koherentno tomografijo (OCT) in angiografija mrežnice.

 

Zdravljenje SDM

Suhe SDM, ki napreduje počasneje, še ne znamo zdraviti. Potekajo številne raziskave, tudi klinične, vendar še nimamo na voljo učinkovitega zdravila. Po izsledkih novejših raziskav (AREDS 2, LUTEGA) lahko z vnosom antioksidantov v prehranskih dopolnilih pri začetni ali zmerni fazi SDM upočasnimo razvoj bolezni v napredovalo obliko.

Za zdravljenje vlažne SDM pa imamo zadnja leta nekaj terapij. Z vsemi vrstami zdravljenja poskušamo ustaviti razraščanje novih žil v makuli. Zdravljenje moramo začeti dovolj zgodaj, da preprečimo novim žilam, da naredijo preveč škode v makuli. Če se žile predolgo razraščajo in zabrazgotinijo, je okvara vida trajna. Najpogosteje uporabljamo zdravljenje z zaviralci rastnega dejavnika za endotelij žil, t. i. zdravili proti VEGF (angl. anti-vascular endothelial growth factor). Zdravila, usmerjena proti VEGF, so biološka zdravila. Preprečujejo razraščanje žil in zmanjšajo njihovo prepustnost in s tem oteklino. Injicirati jih je treba v oko, v vitrealni prostor (intravitrealna injekcija). Zdravilo injiciramo v oko sprva vsak mesec, kasneje pogostost injiciranja zdravila prilagodimo posameznemu bolniku. Zdravljenje je dolgotrajno. Je uspešno, saj nam, če je pravočasno in ga dosledno izvajamo, uspe ustaviti nadaljnje slabšanje vida pri veliki večini (več kot 90 %) bolnikov. Pri približno 40 % dosežemo celo izboljšanje vida.

 

Dejavniki tveganja

Med vzročnimi dejavniki sta najpomembnejša starost in genska nagnjenost. Pojavi se po 50. letu starosti in s  starostjo pogostost te bolezni izrazito narašča. Ko so pregledovali družine, v katerih ima SDM več članov, so našli nekaj genov, o katerih menijo, da so povezani z njenim razvojem. Neposredno dedovanje bolezni ni dokazano; deduje pa se nagnjenost za njen razvoj. Tako na starost kot na dednost še ne moremo vplivati. Med dejavniki tveganja, na katere pa lahko vplivamo, je najpomembnejše kajenje, ki močno poveča tveganje za nastanek SDM. Študije so tudi dokazale, da opustitev kajenja tveganje zmanjša. Pomemben je tudi skrben nadzor ostalih dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni, kot so krvni pritisk, nivo holesterola in sladkorja v krvi.

 

Zgodnje odkrivanje bolezni

Zgodnje odkrivanje bolezni je ključnega pomena za uspeh zdravljenja in preprečitev močnejšega poslabšanja vida. Ljudje lahko sami preverjajo vid z Amslerjevim testom. Pri njem preiskovanec opazuje Amslerjevo mrežo navpičnih in vodoravnih črt z vsakim očesom posebej (slika 1). Mrežo namesti na primerno razdaljo za branje, si nadene očala za branje in si z eno roko pokrije eno oko. Z drugim očesom usmeri pogled v osrednjo točko; medtem ko zre v osrednjo točko, preveri, ali so vse črte okrog nje ravne in vsi kvadratki enako veliki. Če je kakšno mesto na mreži postalo zamegljeno ali če je mreža na katerem delu postala nepravilna, je potreben posvet z zdravnikom. Ker pa je zanesljivost tega testa le 40–70 %, ne more nadomestiti rednih pregledov pri oftalmologu.

Starostna okvara rumene pege ne povzroča bolečin in ne privede do popolne izgube vida, tj. do teme. Velika večina bolnikov ima še ohranjen obrobni vid, ki jim omogoča, da se sami gibljejo v znanem okolju.

 



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice