Zdrava koža

12. 4. 2016

Avtor: Asist. Mirjam Rogl Butina, dr. med. spec. dermatologije, Dermatologija Bartenjev, Ljubljana

Koža je naš veliki komunikator z okoljem. Ta največji človeški organ meri pri odraslem kar dober kvadratni meter in pol. S čutili v obliki prostih živčnih končičev in čutnih telesc posreduje občutek za bolečino, dotik, pritisk in toploto. Najobsežnejša naloga kože je zaščita pred dogajanji v okolju, ki bi človeku lahko škodovali – to so mehanski vplivi ter prodiranje različnih kemikalij in mikroorganizmov iz okolja, izguba vlage in ultravijolično sevanje. Zelo pomembna je tudi vloga kože pri vzdrževanju telesne temperature (termoregulacija) in pri imunskih odzivih, saj kot prva obrambna linija prepozna nevarnost in sproži obrambne mehanizme.

 

Normalna, suha, mastna, mešana …

V grobem človeško kožo razdelimo v tri velike skupine: normalna, mastna in suha koža. Seveda obstaja mnogo različic in kombinacij; zelo pogosta je denimo mešana koža – koža na čelu, nosu in predelu lic ob njem, na bradi in vratnem izrezu je mastna, na drugih predelih obraza in telesa pa je normalna ali celo suha.

Normalna koža je v funkcionalnem ravnovesju. Čeprav ne uide starostnim spremembam, pa “lastniku” ne povzroča neugodja (srbenja, zategovanja …). Večinoma imamo normalno kožo do pubertete, pozneje pa predvsem moški. Nega normalne kože ni zahtevna, saj prijazno odpušča napačne izbire ali zanemarjanje. Negujemo jo starosti primerno – v mladosti vlažilne kreme, po 30. letu pa take z nekaj več maščobe, nekajkrat na leto ji privoščimo tudi intenzivnejše postopke čiščenja in hranjenja.

Mastna koža se pojavi v puberteti, ko na lojne žleze začnejo delovati spolni hormoni. Pri mnogih se z leti stanje umiri, nekatere pa pretirana odzivnost lojnic na najrazličnejše dražljaje spremlja do pozne starosti. Mastna koža ima nekako svetleč videz, na otip je debelejša, čvrstejša. Pretirano dejavne lojnice so praviloma tudi močno odzivne na številne dražljaje (hormonska nihanja, psihičen stres, določena hranila – svinjsko meso, suhomesnati izdelki, oreški …, alkohol, neustrezna nega …), zato se pogosto pojavljajo zapleti, npr. mozolji in vnetja, zlasti seboroični dermatitis. Ta nadležna bolezen se pojavlja na mestih, kjer so lojnice najgosteje razporejene: v okolici nosu, med obrvmi, v gubi na bradi in na robu lasišča, pa tudi na ostalem lasišču, poraščenem delu prsnega koša ali pod dojkami in med lopaticami. Koža je pordela, drobno se lušči, pogosto peče ali zateguje.

Nega mastne kože tudi brez zapletov zahteva nekaj več truda. Vsak dan moramo opraviti vsaj dvoje: čiščenje, s katerim se odpirajo pore lojnic, in umirjanje lojnic, da zmanjšamo njihovo pretirano izdelovanje loja in vnetni odgovor žleznih izvodil. Tudi v tem primeru upoštevamo starost – različno negujemo mastno kožo petnajstletnika ali štiridesetletnice. Če pride do vnetnega odziva, npr. do seboroičnega dermatitisa, je v zdravljenje treba vključiti še sredstva, ki zavirajo razmnoževanje kvasovk – lahko so naravna ali pa so to pripravki, ki jih dobimo v lekarni.

Suha koža zahteva največ nege. Pogosto se pojavi že v zgodnjem otroštvu, po puberteti pri približno vsaki tretji ženski, pri moških pa redkeje. Primerno negovana suha koža je v mladosti videti zelo nežno in lepo, z leti pa se hitro pojavijo gubice. Na pogled je bledikasta, na dotik pa tanka, a z nekoliko grobo povrhnjico zaradi močnejšega luščenja. Verjetno je najbolj moteč občutek zategovanja in/ali skelenja – srbenja kože.

Suho kožo hitro vržejo iz ravnovesja najrazličnejši zunanji dražljaji: nepravilna nega, mraz, veter, močno sonce, prah, suh zrak zaradi centralne kurjave, klimatskih naprav …, kar pogosto napačno enačijo z alergijskimi reakcijami – bistveno večkrat gre za zdravo, a suho in občutljivo kožo.

Pri negi suhe kože je zelo pomembno, da se izogibamo dražečim dejavnikom, kolikor je seveda to mogoče. Za nego in umivanje izberemo preparate, katerih sestava je prilagojena negi suhe kože (vsebujejo več maščobe, preprečujejo izgube vlage iz kože) in predvsem niso obarvani ali odišavljeni. Dobro je vedeti, da s staranjem pravzaprav vsaka koža postaja suha. Mnogo srbenja in vnetnih odzivov na koži starejših se da preprosto preprečiti s primernim, neagresivnim umivanjem in vsakodnevnim mazanjem kože z mastnimi kremami.

 

Suhost kože pri boleznih

Za razliko od “zdrave” suhe kože je izrazita izsušenost kože del nekaterih obolenj, npr. luskavice, in različnih preobčutljivostnih odzivov kože, med katerimi sta najbolj poznana atopijski dermatitis in kontaktni alergijski ekcem. Suha koža te vrste se lahko razvije iz predhodno normalne, suhe ali celo mastne kože. Spremenjena je lahko po vsem telesu ali pa le na obolelih predelih, npr. na rokah ob kontaktnih alergijah na snov, s katero prihajajo v stik le naše roke. Osnova klinične slike atopijskega dermatitisa in kontaktnega alergijskega dermatitisa so t. i. ekcemi. Za te spremembe je značilna neostro omejena rdečina, lahko tudi oteklina, koža je izsušena in se lušči, pogosto so na njej praske in drobne ranice, ki se lahko okužijo in zagnojijo. Najpogosteje se kažejo ob preobčutljivosti na snovi, ki jih lahko vdahnemo ali pojemo (npr. pršica v hišnem prahu, različni pelodi, jajca, mleko pri atopijskem dermatitisu) ali pronicajo neposredno skozi kožo (npr. nikelj, dišave, sestavine gume pri kontaktnem alergijskem dermatitisu). Kadar alergena ne uspemo identificirati, klinično pa gre za atopijski dermatitis, govorimo o nevrodermitisu. Osnova zdravljenja alergijskih bolezni je izogibanje alergenom – sprožiteljem preobčutljivosti (dokažemo jih s posebnimi kožnimi testi) in pravilna, redna nega prizadete kože.

Luskavica ali psoriaza je kronična dedna bolezen, ki v povprečju prizadene približno 2 % belcev. Zanjo je značilno vnetje in prehitro razmnoževanje celic vrhnjice (keratinocitov), ki se nato kopičijo na površini kože kot bolj ali manj debele obloge belkasto-srebrnih lusk. Osnovni vzrok je genetsko pogojena imunska motnja, vendar pa na izraženost bolezni močno vplivajo tudi t. i. zunanji “sprožilni dejavniki”: različne bolezni (zlasti okužbe), uživanje določenih zdravil in alkohola, psihični stresi in tudi neposredne poškodbe kože (odrgnine, opekline). Prizadet je lahko vsak del kože, tudi lasišče in nohti. Dokončna ozdravitev luskavice za zdaj ni možna, z zdravljenjem pa skušamo doseči, da postanejo obdobja mirovanja bolezni daljša in pogostejša.

Koža je čudovito zapleten in pomemben človeški organ, ki poleg mehanskih in kemičnih sprememb v okolju občutljivo zaznava tudi naše notranje stanje – telesno in duševno. Pogosto je pravo zrcalo telesa in duha, zato je prav, da njenih sporočil v skrbi za lastno zdravje ne spregledamo.

 

O soncu in koži

  • Pod vplivom ultravijoličnih sončnih žarkov se v koži tvori vitamin D (zadošča 10-minutna izpostavitev na dan).
  • Na zmerno izpostavljanje sončni svetlobi (seveda z ustrezno zaščito) se praviloma zelo ugodno odzovejo mnoga vnetna obolenja kože (luskavica, atopijski dermatitis, lihen ruber).
  • Dolgotrajno in nezaščiteno sončenje pospešuje staranje kože (povzroča razširjene žilice, starostne pege, grobe gube in drobno vozličasto spremenjeno površino kože), nastanek prekanceroz (predrakavih stanj) in nekaterih rakov kože.
  • Ultravijolični žarki sodelujejo tudi pri mnogih alergijskih odzivih kože in lahko sprožijo ali poslabšajo nekatere kožne bolezni (diskoidni lupus eritematodes, porfirija).

 

Za zdravo kožo:

  • vsakodnevno nego prilagodimo vrsti in starosti kože,
  • ne pozabimo na notranjo prehrano kože (zdrava, raznolika prehrana z dovolj vitamini in minerali, oskrba telesa z vodo, nekajenje, le zmerno uživanje alkohola),
  • ogibajmo se sončenju v solariju in neposrednemu izpostavljanju soncu med 11. in 16. uro ter uporabljajmo zaščitna pokrivala, očala, oblačila in lokalna sredstva z zaščitnim faktorjem – moč zaščite izberemo glede na svoj tip kože, vsekakor naj ne bo nižji od 15. Izrazito svetlopolti ali preobčutljivi na sončno svetlobo dosledno uporabljajte najvišjo možno zaščito – faktor 50+,
  • zavedajmo se, da zdravljenje kožnih bolezni zahteva svoj čas – oborožimo se z vztrajnostjo in potrpežljivostjo ter dosledno upoštevajmo zdravnikove nasvete!

 



Vsebina ima izključno splošno izobraževalne in informativne namene in ni nadomestilo za obisk pri zdravniku ali posvet s farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.

Morda vas zanima še

Iskanje
Naročite se na FIDInovice!
Vsak teden nove ugodnosti in uporabne informacije.
Potrdite, da se strinjate s prijavo na FIDInovice