Bausch&Lomb Poland sp. z o.o. - podružnica Slovenija
Letališka cesta 29C
1000 Ljubljana
slovenia.info@bausch.com
Slovarček
ALA
ALA (alfa-linolenska kislina) je omega-3 maščobna kislina. Pomembna je za normalno delovanje organizma, saj je med drugim vključena v procese celičnih membran in protivnetne procese. (2)
ANTIOKSIDANTI
Antioksidanti so snovi, ki s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske procese, v katerih kot stranski produkt nastajajo prosti radikali. V človeškem telesu le-ti nastajajo predvsem kot stranski produkti celičnega dihanja. Prosti radikali sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo celice. ⁽¹⁾
ATEROSKLEROZA
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se žile (arterije), ki dovajajo svežo kri tkivom in organom, naplastijo z maščobnimi oblogami, ki jih imenujemo aterosklerotični plaki. Aterosklerotični plaki lahko sčasoma zožijo arterijo in povzročijo moteno prekrvavitev tkiv in organov, kar se lahko kaže z bolečinami v področju telesa, ki ni dovolj prekrvavljeno. ⁽¹⁾
BAKER
Baker (Cu) je mikroelement, ki ga je potrebno zaužiti s prehrano. Baker sodeluje v številnih fizioloških funkcijah v telesu in je pomemben za rast, imunsko obrambo organizma, zdravje kosti, dozorevanje rdečih in belih krvničk, presnovo železa, holesterola in glukoze, delovanje živčnega sistema, obarvanost kože in las, nastanek elastičnih in vezivnih tkiv ter zaščito celic pred oksidativnim stresom, obenem pa je gradnik encimov in beljakovin. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos bakra za odrasle je 1 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za živila, ki so bogata z bakrom, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k normalni obarvanosti las
- prispeva k prenosu železa v telesu
- prispeva k normalni obarvanosti kože
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. ⁽²⁾
BELJAKOVINE
Beljakovine naše telo nujno potrebuje, saj iz njih tvori številne snovi, ki so potrebne za normalno delovanje telesa, iz njih so sestavljena tudi naša tkiva. ⁽²⁾ Beljakovine so sestavljene iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih za odrasle in 11 za otroke. Beljakovine naj predstavljajo med 10 in 15 % dnevnega energijskega vnosa. Odrasel človek dnevno potrebuje 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši pa nekoliko več. ⁽¹⁾
BIOTIN
Biotin (vitamin B7, vitamin H) je v vodi topen vitamin, ki ima pomembne funkcije pri presnovi makrohranil, razgradnji esencialnih aminokislin, nastanku maščobnih kislin ter pomaga pri delovanju živčnega sistema in normalnemu psihološkemu delovanju, obenem pa biotin prispeva k ohranjanju zdravih las, kože in sluznic. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos biotina za odraslega znaša 50 µg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za biotin odobrila kar nekaj zdravstvenih trditev, ki se lahko uporabljajo na označbah živil, ki so dober vir tega vitamina:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k presnovi makrohranil
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- prispeva k ohranjanju zdravih las
- prispeva k ohranjanju zdravih sluznic
- prispeva k ohranjanju zdrave kože. ⁽²⁾
CINK
Cink (Zn) je nujno potreben element, ki je pomemben za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke funkcije, reproduktivne funkcije, za celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos cinka za odraslega je 7-10 mg, nekoliko večji za moške kot za ženske. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za uporabo na živilih, ki so dober vir cinka, potrdila naslednje zdravstvene trditve:
- ima vlogo pri presnovi kislin in baz
- ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov
- ima vlogo pri kognitivnih funkcijah
- ima vlogo pri sintezi DNK
- ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju
- ima vlogo pri presnovi makrohranil
- ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin
- ima vlogo pri presnovi vitamina A
- ima vlogo pri sintezi beljakovin
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti
- prispeva k ohranjanju zdravih las
- prispeva k ohranjanju zdravih nohtov
- prispeva k ohranjanju zdrave kože
- prispeva k vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi
- ima vlogo pri ohranjanju vida
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽¹⁾
DHA
DHA (dokozaheksaenojska kislina) je omega-3 maščobna kislina. Pomembna je za normalno delovanje organizma, saj je med drugim vključena v procese celičnih membran in protivnetne procese. ⁽²⁾
EPA
EPA (eikozapentaenojska kislina) je omega-3 maščobna kislina. Pomembna je za normalno delovanje organizma, saj je med drugim vključena v procese celičnih membran in protivnetne procese. ⁽²⁾
ERGOKALCIFEROL
Ergokalciferol (vitamin D2) je oblika vitamina D, ki se nahaja v živilih rastlinskega izvora. ⁽¹⁾
FLUORID
Fluorid je ionska oblika fluora (F). Za človeško telo sicer ni esencialnega pomena, vendar je dokazano da pripomore k zdravju zob. Priporočen dnevni vnos fluorida za odraslo osebo je 3,5 mg. ⁽¹⁾
FOLNA KISLINA
Folna kislina (vitamin B9) sodeluje v mnogih bioloških procesih v telesu, ki vključujejo sintezo aminokislin, delitev celic, nastajanje krvi, presnovo homocisteina, potrebna je za normalno psihološko delovanje, normalno delovanje imunskega sistema in za zmanjševanje utrujenosti ter izčrpanosti. Dokazano je da zadosten vnos folne kisline med nosečnostjo prispeva k normalnemu razvoju ploda. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos folata za odraslega človeka je 200 µg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za ta vitamin odobrila kar nekaj trditev, ki se lahko uporabljajo na označbah živil, ki so dober vir tega vitamina:
- prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo
- prispeva k sintezi aminokislin
- prispeva k nastajanju krvi
- prispeva k presnovi homocisteina
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- prispeva k delovanju imunskega sistema
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽²⁾
FOSFOR
Fosfor (P) je takoj za kalcijem drugi najpogostejši mineral v našem telesu. V telesu je pomemben predvsem v kosteh, kjer je povezan s kalcijem, nahaja pa se tudi v naših celičnih membranah. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos za odraslo osebo znaša 700 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir fosforja odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- ima vlogo pri delovanju celičnih membran
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti
- prispeva k ohranjanju zdravih zob. ⁽²⁾
HOLEKALCIFEROL
Holekalciferol (vitamin D3) zasledimo v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB žarkov sintetizira tudi v koži. ⁽²⁾
JOD
Jod (I) je element, ki je nujen za preživetje vseh sesalcev. Je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki imajo vpliv na metabolizem, razvoj in rast, obenem pa je pomemben za razvoj možganov, predvsem med nosečnostjo in otroštvom. ⁽¹⁾
Priporočen vnos joda za odraslega človeka je 150 µg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za živila, ki so bogata z jodom odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah živil:
- ima vlogo pri kognitivnih funkcijah
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k ohranjanju zdrave kože
- ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice. ⁽²⁾
KALCIJ
Kalcij (Ca) je ključen mineral za razvoj in ohranjanje normalne mineralne gostote kosti, potreben pa je tudi za celično signalizacijo, za delovanje mišic in mnoge druge funkcije v organizmu. Velika večina se ga nahaja v kosteh in zobeh. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos kalcija za odraslega človeka je okrog 800 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za živila, ki so bogat vir kalcija, odobrila naslednje trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah živil:
- prispeva k normalnemu strjevanju krvi
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju mišic
- prispeva k normalnemu prenosu živčnih impulzov
- prispeva k normalnemu delovanju prebavnih encimov
- ima vlogo pri delitvi in specializaciji celic
- je potreben za ohranjanje zdravih kosti
- je potreben za ohranjanje zdravih zob. ⁽²⁾
KALIJ
Kalij (K) je element, ki je potreben za normalno delovanje telesa. Pomemben je za vzdrževanje kislinskega, elektrolitskega in tekočinskega ravnotežja, pravilno delovanje celic ter celično signalizacijo. ⁽¹⁾
Za odraslega človeka je priporočljivo, da dnevno zaužije vsaj 2.000 mg kalija. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir kalija odobrila uporabo naslednjih zdravstvenih trditev:
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- ima vlogo pri delovanju mišic
- ima vlogo pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka. ⁽²⁾
KAROTENOIDI
Karotenoidi se lahko v telesu pretvorijo v retinol, zaradi česar jih imenujemo provitamini vitamina A. Najbolj znan med njimi je beta-karoten. ⁽¹⁾
KLORID
Klorid je najpogostejši osmotsko aktiven anion v izvencelični tekočini. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem pa je sestavina želodčne kisline in sodeluje pri prebavi. Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 800 mg na dan. ⁽¹⁾
KOBALAMIN
Kobalamin (vitamin B12) ima vlogo pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, potreben pa je tudi za normalno delovanje imunskega in živčnega sistema, za normalno psihološko delovanje, sodeluje pri presnovi hranil, sintezi DNK in pri presnovi homocisteina. Vitamin B12 sodeluje tudi v procesu tvorbe rdečih krvnih celic, hkrati pa ima zelo pomembno vlogo pri pretvarjanju rezervnih in transportnih oblik folne kisline v njeno učinkujočo obliko. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos za odraslega znaša 2,5 µg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir vitamina B12, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k presnovi homocisteina
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽²⁾
KOENCIM Q10
Koencim Q10 je prisoten v vseh živih organizmih. Sodeluje v procesu nastajanja celične energije in pri varovanju organizma pred prostimi radikali, ki so eden izmed glavnih povzročiteljev staranja in številnih bolezni. ⁽²⁾
KROM
Krom (Cr) je esencialen element, ki je za človeka potreben v manjših količinah. ⁽¹⁾ Ima pomembno vlogo v presnovi ogljikovih hidratov in spodbuja delovanje inzulina. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos kroma je 40 µg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na živilih, ki so dober vir kroma odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- ima vlogo pri presnovi makrohranil
- prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. ⁽²⁾
LUTEIN
Lutein je karotenoid, ki je predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov ter ohranjanje zdravja vida. ⁽¹⁾
MAGNEZIJ
Magnezij (Mg) je pomemben element, ki v telesu sodeluje kot kofaktor v mnogih reakcijah, predvsem tistih, ki so pomembne za sproščanje energije. Sodeluje tudi pri delovanju mišic in živčevja. Pomaga pri prenosu dražljajev na živčnih sinapsah in pri krčenju mišic. Pomembno vlogo ima tudi v okviru mineralizacije kosti. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos za magnezij je 375 mg. ⁽¹⁾
Za uporabo na označbah živil, ki so dober vir magnezija, je Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
- prispeva k ravnotežju elektrolitov
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k delovanju mišic
- ima vlogo pri sintezi beljakovin
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti
- prispeva k ohranjanju zdravih zob
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽²⁾
MANGAN
Mangan (Mn) je esencialen mikroelement, ki ga lahko najdemo v vseh tkivih. Potreben je za normalno presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Mangan je vključen v številne procese v telesu, potreben je za normalen imunski odziv, regulacijo krvnega sladkorja, reprodukcijo, prebavo, rast kosti, obnovo hrustanca, obenem pa sodeluje pri obrambi proti oksidacijskemu stresu. Priporočen dnevni vnos mangana za odraslega je 2 mg. ⁽¹⁾
MAŠČOBE
Maščobe sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. V telesu so maščobe ključna sestavina celičnih membran in predstopnja različnih hormonov, poleg tega pa imajo pomembno vlogo pri shranjevanju energije. ⁽¹⁾
MOLIBDEN
Molibden (Mo) je element, ki je pogosto uporabljen v industriji in kmetijstvu, hkrati pa je nujno potreben za normalno delovanje organizma človeka, pa tudi drugih sesalcev. V človeškem telesu sodeluje v encimskih reakcijah presnove aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Priporočen dnevni vnos za odrasle je 50 µg molibdena. ⁽¹⁾
NATRIJ
Natrij (Na) je izjemno pomemben mineral. Vpleten je v tekočinsko, elektrolitsko in kislinsko – bazno ravnotežje ter je nujno potreben za vzdrževanje normalnih celičnih funkcij, uravnavanje krvnega tlaka, transport hranil in metabolitov. Dnevni vnos natrija je sorazmeren z vnosom kuhinjske soli (NaCl). Pri odraslih je varen vnos do 5 g soli dnevno. ⁽¹⁾
NIACIN
Niacin (vitamin B3) ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter k zmanjševanju utrujenosti ter izčrpanosti. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos niacina za odraslega znaša 16 mg na dan. ⁽¹⁾
Za živila, ki vsebujejo niacin, je Evropska agencija za varnost hrane, EFSA odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam
- prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
- prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
- prispeva k vzdrževanju normalne sluznice
- prispeva k normalnemu delovanju kože
- zmanjšuje utrujenost in brezvoljo. ⁽²⁾
OMEGA-3 MAŠČOBNE KISLINE
Omega-3 maščobne kisline so v organizmu pomembne za delovanje srca in ožilja, omogočajo pa tudi normalen razvoj ter delovanje možganov in živčevja. Raziskave so pokazale pomemben vpliv le-teh tudi pri otrocih. ⁽²⁾
PANTOTENSKA KISLINA
Pantotenska kislina (vitamin B5) je v vodi topen vitamin, ki je esencialnega pomena za metabolizem maščob, ogljikovih hidratov, različnih aminokislin in alkohola, obenem pa prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter rasti in regeneraciji. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos pantotenske kisline za odraslega znaša 6 mg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za pantotensko kislino odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki jih je možno uporabljati na živilih, ki so dober vir tega vitamina:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov
- prispeva k umskim zmogljivostim. ⁽²⁾
PIRIDOKSIN
Piridoksin (vitamin B6) je topen v vodi. V telesu sodeluje v več kot sto reakcijah in ima osrednjo funkcijo pri metabolizmu aminokislin, uravnavanju hormonov in mnogih drugih. Potrebujemo ga za dobro kri, imunski sistem in normalno presnovo beljakovin. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos vitamina B6 za odraslega znaša 1,4 mg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je v povezavi s tem vitaminom potrdila mnoge znanstveno utemeljene trditve, ki se lahko uporabljajo na živilih, ki so zadostni vir tega vitamina:
- ima vlogo pri sintezi cisteina
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k presnovi homocisteina
- ima vlogo pri presnovi beljakovin in glikogena
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
- ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov. ⁽²⁾
RIBOFLAVIN
Riboflavin (vitamin B2) v telesu sodeluje pri mnogih procesih in encimskih reakcijah, večinoma kot koencim. Prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije, dobremu delovanju živčnega sistema, vida, kože in sluznic, varuje celice pred oksidativnim stresom, prispeva pa tudi k zmanjšanju utrujenosti in normalni tvorbi rdečih krvničk. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos riboflavina znaša 1,4 mg na dan. ⁽¹⁾
Prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije, dobremu delovanju živčnega sistema, vida in kože, varuje celice pred oksidativnim stresom, prispeva pa tudi k zmanjšanju utrujenosti. Te trditve je za uporabo na živilih, ki so viri tega vitamina potrdila tudi evropska agncija za varnost hrane, EFSA. ⁽²⁾
SELEN
Selen (Se) je mikroelement, ki je sicer prisoten v zemlji. Potrebujemo ga za normalno delovanje nekaterih encimov, sodeluje v metabolizmu ščitničnih hormonov, celice pa ščiti tudi pred oksidativnim stresom. ⁽²⁾
Priporočen dnevni odmerek za odraslega človeka je 55µg selena. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za živila, ki imajo visoko vsebnost selena odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah teh živil:
- ima vlogo pri nastajanju semenčic
- prispeva k ohranjanju zdravih las
- prispeva k ohranjanju zdravih nohtov
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri delovanju ščitnice
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. ⁽²⁾
TIAMIN
Tiamin (vitamin B1) je v vodi topen vitamin iz skupine B vitaminov. Ima pomembno vlogo za normalno celično delovanje, rast in razvoj, predvsem preko vključevanja v metabolizem beljakovin in ogljikovih hidratov, obenem pa ima tudi vlogo pri zmanjševanju oksidativnega celičnega stresa in pri normalnem delovanju živčnega sistema. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos tiamina znaša 1,1 mg na dan. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je potrdila kar nekaj zdravstvenih trditev v zvezi s tiaminom za uporabo na živilih, ki so viri tega vitamina. Trenutno dovoljene trditve so sledeče:
- prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije
- prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema
- prispeva k normalnim fiziološkim funkcijam
- prispeva k normalnemu delovanju srca. ⁽²⁾
UBIKINON
Ubikinon je oksidirana oblika koencima Q10. ⁽²⁾
UBIKINOL
Ubikinol je reducirana oblika koencima Q10. ⁽²⁾
VITAMIN A
Vitamin A je pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, nudi oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic in tkiv. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 800 µg vitamina A. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za vitamin A odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na živilih, ki so dober vir tega vitamina:
- ima vlogo pri presnovi železa
- prispeva k ohranjanju zdravih sluznic
- prispeva k ohranjanju zdrave kože
- ima vlogo pri ohranjanju vida
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri specializaciji celic. ⁽²⁾
VITAMIN C
Vitamin C (askorbinska kislina) ima v telesu pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sodeluje v procesu tvorbe kolagena, ki potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, poznana pa je tudi njegova antioksidativna vloga, kar pomeni da ščiti strukture v telesu pred oksidativnim stresom. Vitamin C obenem prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in zmanjšani utrujenosti oz. izčrpanosti. Pomemben je tudi pri absorpciji in metabolizmu hranil. ⁽¹⁾
Priporočen dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na živilih, ki so dober vir vitamina C, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje dlesni
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kože
- ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje zob
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- prispeva k delovanju živčnega sistema
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti
- prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E
- povečuje absorbcijo železa. ⁽²⁾
VITAMIN D
Vitamin D poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, vpliva pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin. ⁽¹⁾
Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Prehranske potrebe se torej spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir vitamina D, odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k normalni absorbciji/uporabi kalcija in fosforja
- prispeva k normalni ravni kalcija v krvi
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti
- prispeva k delovanju mišic
- prispeva k ohranjanju zdravih zob
- prispeva k delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽²⁾
VITAMIN E
Vitamin E je glavni antioksidant v našem telesu. Naše celice ščiti pred poškodbami kisikovih prostih radikalov. Odgovoren naj bi bil tudi za ohranjanje plodnosti. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos vitamina E za odraslega človeka je 12 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na živilih, ki so dober vir tega vitamina odobrila le eno zdravstveno trditev in sicer:
- vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. ⁽²⁾
VITAMIN K
Vitamin K je topen v maščobi. V telesu ima funkcijo aktivacije beljakovin, ki so potrebne za normalno strjevanje krvi, preprečuje kalcificiranje arterij in drugih mehkih tkiv. Pospešuje mineralizacijo kosti in regulira diferenciacijo ter delitev celic. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos vitamina K znaša 75 μg vitamina K. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za uporabo na označbah živil, ki so dober vir tega vitamina odobrila naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k normalnemu strjevanju krvi
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti. ⁽²⁾
ZEAKSANTIN
Zeaksantin je karotenoid, ki je predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov ter ohranjanje zdravja vida. ⁽¹⁾
ŽELEZO
Železo (Fe) je element in nastopa kot pomembna sestavina aktivnih spojin, ki v našem telesu prenašajo kisik in elektrone. Velik pomen mu pripisujemo v fazi razvoja in pri rasti organizma, saj pomembno vpliva na nekatere ključne funkcije naših možganov. ⁽²⁾
Priporočen dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 mg. ⁽¹⁾
Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za živila, ki so bogat vir železa, odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah živil, ki so dober vir železa:
- ima vlogo pri kognitivnih funkcijah
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina
- ima vlogo pri prenosu kisika v telesu
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
- ima vlogo pri delitvi celic. ⁽²⁾
Viri:
⁽¹⁾ Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prehrana.si. Dostop: 14.5.2020.
⁽²⁾ Inštitut za nutricionistiko. Zdrava prehrana. Dostop: 14.5.2020.
FIDIMED
FID-SI-2109-10, september 2021
Vse več ljudi se zaveda pomena dejavne skrbi za svoje telo in išče načine, kako ohranjati vitalnost, dobro počutje in krepko zdravje.
Bausch&Lomb Poland sp. z o.o. - podružnica Slovenija, avtorske pravice pridržane
Produkcija: Kokos Agency